Odziv Civilne iniciative Tudi mi smo (samo)zaposleni na predlog Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki ga je Vlada RS sprejela 29. marca 2020.
V civilni iniciativi Tudi mi smo (samo)zaposleni pozdravljamo namene Vlade RS, saj menimo, da je mega paket za reševanje gospodarstva, ki vključuje samostojne podjetnike, korak v pravo smer. Smo pa vseeno previdni pri sami implementaciji zakona, kajti detajli se skrivajo v podrobnostih. Tako ima 98094 samozaposlenih, kot tudi mi v Iniciativi, več vprašanj kot odgovorov. Prav tako ugotavljamo, da določene postavke, vezane na reševanje problemov malega gospodarstva, nimajo stika z realnostjo oziroma so nestimulativno naravnane.
V iniciativi Tudi mi smo (samo)zaposleni smo pripravili nekaj izhodišč glede določb predlaganega Zakona, ki jih naslavljamo na Vlado RS, Državni zbor RS ter pristojna ministrstva.
1. Izbira meseca februarja za izhodišče ni smiselna
V 2. odstavku 35. člena Zakona je zapisano: “Bistveno zmanjšan obseg opravljanja dejavnosti pomeni: vsaj 25% zmanjšanje prihodkov upravičenca iz prejšnjega člena v mesecu marcu 2020 v 20 primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020 ali vsaj 50% zmanjšanje prihodkov upravičenca iz prejšnjega člena v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.”
Samostojni podjetniki imajo variabilno prihodkovno raven oziroma je težko vzeti en mesec za izhodišče. Pri poslovanju obstajajo tudi tako imenovani “mrtvi meseci” – sem sodijo s.p.ji s področja turizma in gostinstva, sploh tisti na obmejnih področjih, ki so odvisni od zimske in/ali poletne turistične sezone; televizijski delavci na projektih itd. Odprto vprašanje ostaja tudi pri položaju mladih podjetnikov oziroma novincev v svetu podjetništva, saj velika večina njih ne bo imela izhodiščne točke za odmero pomoči.
2. Vračanje pomoči je neustrezna postavka
V 37. členu Zakona je zapisano: “Do pomoči so upravičeni tisti samozaposleni, ki jim bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 niso dosegli več kot 20% rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.”
Tako kot večina vseh državljanov, tudi samostojni podjetniki ostajamo doma zaradi uredbe Vlade RS in ne zaradi lastne odločitve. Po koncu epidemije (predpostavljamo) lahko samo upamo in si želimo, da bo na nekaterih področjih sledil razcvet, kar lahko pripelje do povišanega zneska na prihodkovni ravni, zato zakonsko določilo, ki predvideva vračanje pomoči po epidemiji ob predpostavki, da so prihodki višji za 20% v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta, ni stimulativno naravnano. Če je navedeno pomoč potrebno vračati, potem to po definiciji ni pomoč, temveč premostitveni kredit. Zadolževanje samozaposlenih ni rešitev, temveč le poglabljanje problema, kar je že bilo ugotovljeno. Poleg tega se postavlja vprašanje, ali so tisti samostojni podjetniki, ki so svojo dejavnost odprli šele leta 2020, glede na ta člen upravičeni do državne pomoči ali ne.
3. Če dolguješ, nisi upravičen do pomoči
V 4. odstavku 34. člena je zapisano: “Do izplačila mesečnega temeljnega dohodka iz prejšnjega odstavka ni upravičena oseba iz prvega in drugega odstavka tega člena, ki ne plačuje obveznih dajatev in ne izpolnjuje drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima na dan uveljavitve tega zakona neplačane zapadle davčne obveznosti.”
Zakon ne naslavlja samostojnih podjetnikov, ki so upad prometa zaznali že v februarju in začetku marca, do razglasitve epidemije. Upad je v njihovem primeru povečal nezmožnosti plačevanja davčnih obveznosti. Po omenjenem Zakonu pa morajo vsi imeti plačane vse obveznosti, v kolikor želijo izkoristiti pravico do pomoči. Prvotno je bilo rečeno, da morajo biti obveznosti poravnane do 28.2.2020 oziroma najkasneje do 6.4.2020.
4. Javna objava “prejemnikov pomoči”
V 37. členu je zapisano: “Izjava upravičenca, da zaradi epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, je informacija javnega značaja in se objavi na spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije.”
Ta pogoj odločno zavračamo. Vsi podatki vezani na FURS so davčna tajnost in tudi v tem primeru moramo to spoštovati. Država ima vse instrumente nadzora, ki jih lahko uporabi v tem primeru. Naj dodamo: status samostojnih podjetnikov že pred korona krizo ni bil urejen. Tovrstna javna objava bo spodbudila še dodatno stigmatizacijo samostojnih podjetnikov samozaposlenih, ter jim v nadaljnje oteževala poslovanje zaradi bonitetnih ocen. Ob tem se sprašujemo, zakaj drugim segmentom gospodarstva, ki bodo prav tako deležni pomoči, tega ni potrebno javno objavljati? To ocenjujemo kot sistemsko obliko diskriminacije.
5. “Popoldanski” s.p. so neupravičeno izvzeti
V 1. odstavku 34. člena Zakona je zapisano: “Upravičenec do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka je upravičenec, ki zaradi epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, in sicer:
– samozaposleni, ki na dan uveljavitve tega zakona opravlja dejavnost in je v obvezno zavarovanje vključen na podlagi opravljanja te dejavnosti in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi zavarovalni podlagi.”
Po tem odstavku, popoldanski samostojni podjetniki, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic in v obvezno socialno zavarovanje niso vključeni na podlagi opravljanja dejavnosti, temveč na drugi podlagi (praviloma na podlagi delovnega razmerja), niso upravičeni do nikakršne državne pomoči, kljub temu, da oni prav tako polnijo državno blagajno z davki in s prispevki, vse to pa se jim ne šteje v delovno dobo ali v pokojnino. S tega stališča lahko sklepamo, da je popoldanski s.p. najmanj zaželena in popolnoma izključena oblika poslovanja. Glede na trenutno napisan predlog zakona ni upravičen ali deležen nikakršnih olajšav ali nadomestil v teh izrednih in kriznih razmerah. So pa predlogov deležni celo upokojenci in pa študenti.
Vladi RS in DZ RS predlagamo, da v zakon vnese sledeče vsebine:
- Vsi, ki so zaradi razglasitve Odloka vlade RS od 13.3. naprej morali ostati doma z namenom pomaganja pri zajezitvi epidemije in so samostojni podjetniki samozaposleni, samostojni podjetniki, ki zaposlujejo druge osebe, enoosebni d.o.o.ji in mali d.o.o.ji, kmetje, kulturniki, so upravičeni do odpisa plačila prispevkov (za nosilce dejavnosti in zaposlene pri njih) od 13.3.2020 do konca trajanja epidemije.
- Vsi, ki so zaradi razglasitve Odloka vlade RS od 13.3. naprej ostali doma z namenom pomaganja pri zajezitvi epidemije in so samostojni podjetniki – samozaposleni, samostojni podjetniki, ki zaposlujejo druge osebe, enoosebni d.o.o.ji in mali d.o.o.ji, kmetje, kulturniki, idr., so upravičeni do “kriznega” oziroma “korona finančnega dodatka” v višini 700 eur za vsak mesec do konca trajanja epidemije, za mesec marec pa do sorazmernega deleža nadomestila.
- Vračanje državne pomoči za pravne subjekte iz 1. in 2. točke se opusti.
- Javna objava prejemnikov pomoči naj ostane davčna tajnost z namenom varovanja zasebnosti in dostojanstva posameznikov.
- Vlada RS naj poskrbi, da bodo postopki na bankah pri urejanju moratorijev brezplačni ter odpiše predvidene obresti, ki tečejo kljub moratoriju.
- Zakon naj predvidi tudi jasne kriterije za povračila izpada prihodkov za s.p.je in male d.o.o.je v času trajanja uredbe.
- Zakon naj predvidi oprostitev plačila prispevkov tudi za samostojne podjetnike, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic in v obvezno socialno zavarovanje niso vključeni na podlagi opravljanja dejavnosti, temveč na drugi podlagi (popoldanske s.p.-je).
- Zakon naj definira, če so do državne pomoči upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki so pričeli poslovati šele v letu 2020, saj, glede na to, da v letu 2019 še niso poslovali, ne morejo zadostiti 37. členu Zakona.
Vsekakor si želimo, da se upoštevajo naši vidiki in da si pridemo nasproti. Želimo si tudi, da bi lahko kot samostojni podjetniki bili bolj vključeni v konkretno razpravo glede zakona. Na dolgi rok je potrebno sistemsko urediti položaj samostojnih podjetnikov, saj bomo le tako lahko povečali prihodke v državno blagajno.
Pripravljeni smo vam predstaviti konkretne rešitve samozaposlenih in predloge za posamezna področja na enem izmed prihodnjih srečanj.
